Znanje izdelovanja kranjskih klobas izvira iz stoletne tradicije kolin, največjega posvetnega praznika naših prednikov. Poimenovanje klobase z opredelitvijo »kranjska« izvira iz zgodnjega 19. stoletja, iz časov Avstroogrske monarhije. Z njim se je označilo geografsko poreklo te posebne mesene klobase. Ime izdelka »kranjska klobasa« vsebuje torej popolnoma določeno geografsko opredelitev, ki jo predstavlja na slovenskem narodnostnem ozemlju od 15. stoletja osrednja zgodovinska dežela, ki je bila od vseh ostalih dežel edina povsem slovenska. Zato je bil izraz Kranjec tudi drugo ime za Slovenca. Kot posebna dežela v okviru Avstroogrske monarhije je Kranjska prenehala obstajati leta 1918, njena »dedinja« pa je današnja republika Slovenija.

Najstarejši recept za kranjsko klobaso je zapisala med potovanjem po nekdanjem Kranjskem znamenita kuharica Katharina Prato oz. Pratobevera in ga objavila v delu »Süddeutsche Küche«, leta 1896 (prva izdaja 1858). V slovenskem jeziku je bil recept prvič v celoti zapisan v šesti izdaji »Slovenske kuharice« Felicite Kalinšek l.1912.